Ljubljana za TramvajPodpiši

JAVNO PISMO VODSTVU LJUBLJANSKEGA POTNIŠKEGA PROMETA

Resni pomisleki glede testiranja baterijskega »tramvaja« CRRC in načrtov za njegovo uvedbo v Ljubljani

Spoštovani dr. Rok Vihar, direktor Ljubljanskega potniškega prometa,

v pobudi Ljubljana za tramvaj z veliko pozornostjo spremljamo preizkušanje novega, približno 30 metrov dolgega baterijskega avtobusa kitajskega proizvajalca CRRC, ki ga Mestna občina Ljubljana in LPP javnosti predstavljata kot baterijski tramvaj oziroma sistem BRT.

Pozdravljamo prizadevanja za povečanje zmogljivosti mestnega javnega potniškega prometa in načeloma podpiramo tudi preizkušanje novih tehnologij. Vendar nas dosedanja izvedba testiranja, predvsem pa javno predstavljeni načrti za morebitno trajno uvedbo tovrstnih vozil, navdajajo z resnimi pomisleki glede prometne, tehnične in ekonomske smiselnosti predlagane rešitve.

Posebej zaskrbljujoča so vaša pojasnila za N1 z dne 17. novembra 2026, iz katerih izhaja, da ima vozilo po navedbah proizvajalca zgolj približno 70 kilometrov dosega in da bodo za njegovo obratovanje potrebni redni, od 30 do 60 minut dolgi postanki za polnjenje. Ob tem smo bili presenečeni nad začasno polnilnico na Linhartovi cesti, kjer bo vozilo med polnjenjem zasedalo obstoječi rumeni pas in s tem oviralo promet ostalih avtobusov LPP.

Takšna organizacija testiranja odpira vprašanje, ali je bila izbira tehnologije sploh povezana s predhodnim načrtovanjem prometnega sistema, v katerem naj bi ta vozila nekoč obratovala.

Ker gre za potencialno zelo pomembno in finančno zahtevno odločitev o prihodnosti ljubljanskega javnega prometa, vas kot zainteresirana javnost prosimo za konkretne odgovore na naslednja vprašanja.

1. Kakšna je dejanska uporabna kapaciteta vozila?

V javnosti se kot zmogljivost vozila CRRC navaja približno 250 potnikov. Zanima nas, na kakšnih predpostavkah temelji ta podatek in kakšno kapaciteto LPP uporablja pri prometnem načrtovanju.

V tehnični analizi Auckland Light Rail Group iz leta 2021 so pri primerljivem 32-metrskem vozilu CRRC ugotovili, da proizvajalec navaja zmogljivost 307 potnikov ob predpostavki osmih stoječih potnikov na kvadratni meter - kar je zelo optimistično. Pri bistveno bolj realistični maksimalni gostoti štirih potnikov na kvadratni meter, ki predstavlja že zelo veliko gnečo (“crush load”) oz. nizek standard udobja pa je bila ocenjena zmogljivost istega vozila le 170 potnikov.

Koliko sedežev in koliko kvadratnih metrov površin za stoječe potnike ima vozilo, ki ga trenutno testirate? Kakšna je njegova skupna kapaciteta pri gostoti štirih potnikov na kvadratni meter?

Zanima nas tudi, kakšno zmogljivost LPP šteje za primerno pri rednem obratovanju in ali je bila opravljena primerjava dejanske uporabne kapacitete vozila CRRC z običajnimi zgibnimi avtobusi, kakršne LPP uporablja danes. Če je bila takšna primerjava opravljena, vas prosimo za njeno javno predstavitev, pri čemer pričakujemo uporabo enakih meril, predvsem enake gostote stoječih potnikov. Le tako je namreč mogoče objektivno oceniti, koliko dodatne prevozne zmogljivosti novo vozilo dejansko prinaša v primerjavi z obstoječim voznim parkom.

2. Kakšen je dejanski doseg vozila in kako bo organizirano njegovo vsakodnevno obratovanje?

V intervjuju za N1 ste navedli, da proizvajalec predvideva približno 70 kilometrov dosega. Zanima nas, ali gre za podatek pri praznem ali polno zasedenem vozilu ter pri kakšnih vremenskih razmerah in uporabi klimatskih oziroma ogrevalnih naprav je bil ta doseg izmerjen.

Kako bi LPP organiziral obratovanje tovrstnega vozila na daljših in frekventnejših linijah, na primer na liniji 6 (Črnuče–Dolgi most)? Koliko povratnih voženj bi lahko vozilo dejansko opravilo pred polnjenjem in koliko dodatnih vozil bi potrebovali za ohranjanje sedanjih frekvenc?

3. Kako bodo dolgotrajna polnjenja vplivala na vozne rede in uporabo končnih postajališč?

Po vaših navedbah je predvideno, da bi se vozila na končnih postajališčih polnila od 30 minut do ene ure. Takšno vozilo bi med polnjenjem zavzemalo približno 30 metrov prostora, ki je na številnih obstoječih obračališčih že danes omejen.

Na katerih končnih postajališčih je takšno polnjenje sploh prostorsko izvedljivo? Ali predvidevate kakšne infrastrukturne prilagoditve? Ali bi bili zaradi dolgotrajnega polnjenja potrebni daljši intervali med odhodi - na primer 30 ali 60 minut - ali pa bi morali za ohranitev pogostosti voženj kupiti dodatna vozila? Kako bi se to odrazilo v stroških in organizaciji dela voznikov?

4. Kako pojasnjujete začasno polnilnico na Linhartovi cesti?

Začasna polnilnica je bila postavljena ob Linhartovi cesti, vozilo pa bo med polnjenjem stalo na rumenem pasu. V intervjuju za N1 ste pojasnili, da bo vozilo s tem oviralo zgolj druge avtobuse LPP, ki ga bodo morali obvoziti po pasu za preostali promet.

Menimo, da je takšna rešitev zelo problematična. Rumeni pasovi so namenjeni prav zagotavljanju hitrejšega in zanesljivejšega javnega prevoza, zato se nam zdi nerazumljivo, da se za potrebe preizkušanja novega vozila zmanjšuje uporabnost že obstoječe prednostne infrastrukture.

Zakaj polnilnica ni bila umeščena na lokacijo, kjer vozilo med polnjenjem ne bi oviralo drugih avtobusov? Kolikšni so stroški njene postavitve in kdo jih krije? Ali je bila opravljena tudi varnostna presoja začasne električne napeljave, ki poteka prek površin za pešce in kolesarje?

5. Ali obstaja investicijska dokumentacija in primerjalna presoja različnih prometnih rešitev?

Iz dosedanjih javnih predstavitev izhaja, da LPP resno razmišlja o nakupu več takšnih vozil. Po poročanju N1 znaša okvirna cena posameznega vozila več kot dva milijona evrov.

Prosimo vas za pojasnilo, ali so bili že izdelani dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), predinvesticijska zasnova (PIZ), investicijski program (IP) oziroma druge strokovne podlage, na katerih temelji odločanje o morebitni uvedbi sistema.

Če dokumentacija obstaja, prosimo za njeno javno objavo. Če še ne obstaja, nas zanima, kdaj bo pripravljena in katere alternative bodo obravnavane.

Zlasti nas zanima, ali je bila opravljena primerjava skupnih stroškov celotne življenjske dobe med običajnimi električnimi avtobusi, daljšimi zgibnimi avtobusi, klasičnim tramvajem in obravnavano tehnologijo CRRC - vključno s stroški vozil, polnilne infrastrukture, vzdrževanja, zamenjave baterij, prilagoditev cest in dodatnih vozil zaradi polnjenja.

6. Kako bo zagotovljena konkurenčnost prihodnjega javnega naročila?

V primeru testiranega dvozglobnega avtobusa na baterije gre za zelo specifično tehnologijo, ki jo v predstavljeni obliki trenutno trži le kitajski proizvajalec CRRC.

Kako namerava LPP oblikovati javno naročilo, da tehnične zahteve ne bodo vnaprej prilagojene zgolj enemu proizvajalcu in njegovemu tipu vozila? Ali se bo naročalo tehnološko specifično vozilo ali prometno rešitev, opredeljeno s funkcionalnimi zahtevami glede zmogljivosti, pogostosti, hitrosti in zanesljivosti?

Zanima nas tudi, kako nameravate preprečiti dolgoročno tehnološko odvisnost od enega proizvajalca pri dobavi vozil, nadomestnih delov in vzdrževanju - zlasti ker gre v tem primeru za proizvajalca izven Evrope, kar je v nasprotju s prizadevanji EU za višjo suverenost.

7. Ali je bil ocenjen vpliv vozila na cestno infrastrukturo?

Zaradi velike mase in vožnje po gumijastih pnevmatikah se zastavlja vprašanje dolgoročne obrabe cestišč, zlasti ob ponavljajočih se obremenitvah na istih voznih poteh.

Omenjena analiza Auckland Light Rail je pri tam obravnavanem vozilu CRRC posebej opozorila na visoke osne obremenitve in potrebo po rekonstrukciji oziroma ojačitvi cestne konstrukcije.

Ali LPP razpolaga s podatki o masi praznega in polno zasedenega testnega vozila ter njegovih osnih obremenitvah? Ali je bila ocenjena možnost nastajanja kolesnic in drugih poškodb cestišča? Kateri cestni odseki bi potrebovali dodatne ojačitve in kdo bi financiral njihovo izvedbo ter poznejše vzdrževanje?

8. Kako bo urejena zakonita uporaba vozila v rednem potniškem prometu?

Trenutno testiranje poteka v posebnem režimu, pri prvih vožnjah tudi s policijskim spremstvom. Po javno dostopnih pojasnilih bo za trajno uvedbo tako dolgih vozil potrebna tudi sprememba veljavne podzakonske ureditve.

Na kateri pravni podlagi trenutno potekajo testne vožnje in katera dovoljenja oziroma odobritve bodo potrebna za redno obratovanje s potniki? Ali so postopki za spremembo predpisov in ustrezno odobritev vozila že začeti? Kakšna je predvidena časovnica in kdo nosi tveganje, če zahtevane spremembe oziroma dovoljenja ne bodo pridobljeni?

9. Na katerih linijah in v kakšnih prometnih koridorjih naj bi vozila obratovala?

Bistvo sodobnega zmogljivega javnega prevoza niso zgolj večja vozila, temveč predvsem zagotovljena prednost pred osebnim avtomobilskim prometom.

Kljub večletnim napovedim Ljubljana še vedno nima celovitega omrežja sklenjenih prednostnih koridorjev javnega prevoza. Še posebej zgovoren je primer prenove Zaloške ceste, ki je bila v prvi fazi načrtovana brez rumenih pasov in z odstavnimi nišami za avtobuse, čeprav LPP prav Zaloško prepoznava kot eno izmed potencialnih prihodnjih tras sistema BRT.

Na katerih konkretnih linijah predvidevate uporabo vozil CRRC, da bi dosegli največji učinek na izboljšanje kapacitete glede na potovalni potencial? Kje bodo zagotovljeni sklenjeni prednostni pasovi, prednost na semaforjih, ustrezno prilagojena postajališča in drugi ukrepi prednosti JPP?

Kako namerava LPP zagotoviti, da tudi 30-metrska vozila ne bodo obstala v istih prometnih zastojih kot današnji avtobusi? In zakaj se infrastruktura na potencialnih prihodnjih trasah ne načrtuje že pred odločitvijo o izbiri vozil?

10. Ali obstoječa postajališča sploh omogočajo uporabo tako dolgih vozil?

Zanima nas, koliko obstoječih postajališč, križišč in obračališč ustreza tehničnim zahtevam vozila ter koliko jih bo treba rekonstruirati.

Ali je bila pripravljena analiza prevoznosti celotnih predvidenih tras, vključno z zavijalnimi radiji, dolžinami postajališč, varnim vstopanjem in izstopanjem ter dostopnostjo za funkcionalno ovirane potnike? Kakšna bo ocenjena vrednost potrebnih prilagoditev?

11. Ali notranja oprema pomeni spremembo standardov udobja potnikov?

Pozornost je pritegnila tudi notranjost predstavljenega vozila, zlasti trdi plastični sedeži.

Zavedamo se, da imajo takšne rešitve lahko določene prednosti pri čiščenju in vzdrževanju. Vendar se porajajo vprašanja:

Ali tovrstna oprema napoveduje spremembo standardov udobja pri prihodnjih nabavah vozil LPP? Katera merila glede udobja, števila sedežev, dostopnosti, hrupa in kakovosti vožnje bodo uporabljena pri ocenjevanju primernosti novega vozila?

12. Kako bo LPP objektivno ovrednotil rezultate testiranja?

Nazadnje nas zanima, ali ima LPP vnaprej določen program testiranja z merljivimi kriteriji uspešnosti.

Ali bodo preverjeni dejanska poraba in doseg pri različnih obremenitvah, obratovanje v slabšem vremenu, zanesljivost, potovalni časi, čas izmenjave potnikov ter vpliv na preostali promet? Kako bodo ob razmeroma kratkem testiranju ocenjene tudi dolgoročne potrebe po vzdrževanju in dejanski stroški obratovanja?

Prosimo tudi za pojasnilo, ali bo po zaključku preizkusa pripravljeno javno dostopno poročilo s konkretnimi rezultati in jasno obrazložitvijo, na podlagi katerih bo sprejeta odločitev o morebitni nadaljnji uvedbi.

Spoštovani gospod direktor,

Ljubljana nedvomno potrebuje bistveno zmogljivejši, hitrejši in zanesljivejši javni potniški promet. Vendar večje vozilo samo po sebi še ne pomeni boljšega prometnega sistema. Brez ustrezne infrastrukture, zadostne pogostosti voženj in premišljene organizacije obratovanja lahko tudi tehnološko zanimiva rešitev prinese nove stroške in operativne omejitve, ne da bi bistveno izboljšala mobilnost prebivalcev.

Naš namen ni nasprotovati preizkušanju novih tehnologij, temveč zagotoviti, da bodo morebitne dolgoročne investicijske odločitve temeljile na preverljivih strokovnih podlagah, primerjavi različnih možnosti in realnih potrebah potnikov.

Posamezna prometna tehnologija je zgolj orodje za dosego cilja. Cilj je vzpostaviti javni prometni sistem, ki po hitrosti in udobnosti konkurira avtomobilskemu prometu ter prebivalcem omogoča enakovredno izbiro mobilnosti po mestu. Zato potrebujemo transparentno analizo različnih tehnologij, da dobimo metodološko robusten odgovor, katera tehnologija lahko najceneje doseže največji učinek (najboljšo kakovost storitve za največ potencialnih uporabnikov).

Pozivamo vas, da na zastavljena vprašanja javno in vsebinsko odgovorite ter zainteresirani javnosti omogočite vpogled v strokovne podlage, na katerih temeljijo načrti LPP.

S spoštovanjem,

Iniciativa Ljubljana za tramvaj